BRON @ SIOUG 2012
Bron je bil pokrovitelj 17. strokovnega srečanja SIOUG. Na SIOUG 2012 smo aktivno sodelovali z naslednjimi strokovnimi predavanji:
| Kako transformirati Oracle Forms programerja v Oracle ADF programerja | Sašo Celarc, Ana Zaletelj |
| Že nekaj let nazaj je Oracle končal z aktivnimi nadgradnjami in promocijo razvojnega okolja Oracle Forms in razvijalcem kot alternativo ponudil na Javi temlječe okolje Oracle ADF. Čeprav se je Forms okolje uspelo do danes obdržati marsikje, smo nekateri iz takih ali drugačnih razlogov ugriznili v vabo in se lotili razvoja ADF aplikacij. To predavanje bo obsegalo predstavitev zgod in nezgod starega Forms programerja, ki se je lotil programiranja konkretnih ADF aplikacij. Predstavljeni bodo Forms koncepti, za katere je zlahka najti analogijo v ADF in stvari, kjer je ADF zahteval največ časa in žrtev. Čeprav še ni jasno, ali bo ADF predstavljen v pozitivni ali negativni luči, bo podano tudi nekaj priporočil, kako organizirati ekipo, da bi bil prehod iz Forms v ADF kar najmanj boleč. | |
 |
|
| Domensko specifični jeziki in Groovy | Borut Korošin |
| Domensko specifični jeziki so običajno posebni jeziki namenjeni reševanju neke problemske domene, izdelavi konstruktov namenjenih reševanju problemov v tej domeni ali pa olajšajo nek določen način reševanja problemov. Groovy je dinamičen skriptni jezik, ki se izvaja v JVM in ga je možno dobro integrirati z Javo, zaradi svojih lastnosti je zelo primeren tudi za izdelavo domensko specifičnih jezikov. Pogledali bomo osnovne značilnosti nekaterih domensko specifičnih jezikov in na hitro preleteli nekatere lastnosti jezika Groovy. Nato bomo na kratko pogledali primer domensko specifičnega jezika, implementiranega v Groovyu. | |
|
|
| Oracle in R | Žiga Vaupot |
| Oracle je nedavno razširil podporo napredni analitiki v bazi podatkov. Poleg podatkovnega rudarjenja sestavlja opcijo Advanced Analytics tudi Oracle R Enterprise. Gre za zmožnost, da Oracle baza podatkov procesira R skripte, brez potrebe, da bi za statistične analize morali podatke izvoziti in jih izvajati na delovni postaji v okviru standardnega R odjemalca. | |
| part 1part 2part 3 |
|
BRON @ SIOUG 2013
Bron je bil pokrovitelj 17. strokovnega srečanja SIOUG. Na SIOUG 2013 smo aktivno sodelovali z naslednjimi strokovnimi predavanji:
| Oracle Business Intelligence iz prve roke |
Mojca Gros, Matjaž Zupan, Dejan Todorović, Žiga Vaupot |
| V podjetju Bron se ukvarjamo z razvojem rešitev poslovnega obveščanja z uporabo Oracle tehnologij za to področje. V zadnjem obdobju smo delovali oz. še delujemo na nekaj zanimivih projektih, ki jih lahko označimo kot »hojo po robu«. Izdelava rešitve poslovnega obveščanja lahko opredelimo kot projekt v katerem se tesno prepletajo poslovne zahteve naročnikov po poslovnem poročanju in analizah in tehnične zmožnosti uporabljene tehnologije skozi vidik organizacijske sposobnosti, poslovnih in tehničnih znanjih in izkušnjah vseh vpletenih ter zrelosti naročnika za uvedbo naročenih rešitev. V predavanju bomo v tem smislu tudi predstavili naše izkušnje pri izvedbi projektov poslovnega obveščanja in načine našega odzivanja na postavljene izzive, ko smo se srečali: - z že pripravljenimi tehničnimi specifikacijami za izdelavo rešitve, ki izgledajo vrhunsko pripravljene, a so vseeno »nekje v oblakih«; z izvornimi sistemom, SAP, do katerega smo imeli skoraj onemogočen dostop, in je bilo potrebno poiskati alternativne načine za ekstrakcijo podatkov, kot je sicer običajno, ko uporabljamo Oracle Data Integrator; • z zahtevami »po zlorabi« Oracle Business Intelligence orodij, ko naročnik ne pozna zmožnosti teh orodij, ali z zahtevami, ki presegajo standardno funkcionalnost Oracle Business Intelligence orodij, ko uporabnik od teh orodij pričakuje (pre)več; • z vodstvom podjetja, ki 100% podpira uvedbo rešitev poslovnega obveščanja, ker v njem vidi poslovno korist in želi s pomočjo teh rešitev upravljati podjetje. Zgoraj navedene izkušnje bomo podkrepili s primeri: • izdelave podatkovnega skladišča v primeru SAP informacijskega sistema, kot izvornega sistema, • izdelave rešitve poslovnega obveščanja, ko imamo podatke shranjene v podatkovnem skladišču in OLAP kockah, • izdelave kompleksnih, »na kožo razvitih«, poročil in visoko dinamičnih nadzornih plošč z Oracle Business Intelligence orodji.. |
|
|
|
| Oracle 12c, Data mining in priprava podatkov | Žiga Vaupot |
| Podatkovno rudarjenje, kot eno izmed področij poslovnega obveščanja, v zadnjih letih s prehodom iz raziskovalnih laboratorijev v okvire standardnih aplikativnih programskih rešitev, pridobiva na pomenu in uporabnosti. V svoji definiciji je podatkovno rudarjenje proces preiskovanja velikih baz podatkov s ciljem odkrivanja vzorcev in trendov, ki presegajo okvire enostavnega povpraševanja v bazah podatkov. Ne glede na poslovne probleme, ki jih naslavljamo z metodami, funkcijami in algoritmi podatkovnega rudarjenja, je le to predvsem bolj ali manj standarden proces, ki ga lahko opredelimo z več fazami: 1. raziskovanje in razumevanje poslovanja oz. poslovnega problema, 2. spoznavanje s podatki, 3. priprava podatkov, 4. modeliranje, 5. vrednotenje modela in 6. uporaba. Proces podatkovnega rudarjenja se v svoji definiciji in opredelitvi faz, ki ga sestavljajo, razlikuje od posameznega avtorja do avtorja oziroma ponudnika rešitev podatkovnega rudarjenja. A ne glede na razlike v definiciji, zavzemajo v projektih podatkovnega rudarjenja aktivnosti povezane s pripravo podatkov ključno mesto. Dorian Pyle med drugim navaja, da lahko priprava podatkov zajema tudi od 60 do 90 % vsega časa, potrebnega za izvedbo celotnega procesa podatkovnega rudarjenja. Hkrati pa dobra priprava podatkov prispeva kar od 75 do 90 % k uspešno izvedenemu projektu podatkovnega rudarjenja. Nasprotno, pa so slabi in nekonsistentni podatki odgovorni za neuspeh takšnega projekta. Oracle 12c prinaša kar nekaj novosti na področju podatkovnega rudarjenja. Med drugim si bomo ogledali nekaj najbolj tipičnih transformacij, ki jih pri tem lahko uporabimo oziroma se uporabljajo pri avtomatski pripravi podatkov, spoznali pa se bomo tudi z novostmi, ki so nam na voljo pri redukciji podatkov (npr. Principal Component Analysis). |
|
|
|
| Leader's Circle 2013: Big data izzivi v slovenskem okolju: Okolje in kmetijstvo |
Matej Kranjc |
|
|
| Leader's Circle 2013: BIG DATA - Oracle Advanced Analytics |
Žiga Vaupot |
|
Analitika v bazi podatkov omogoče učinkovito podatkovno rudarjenje in statistične analize, s čimer se Oracle baza podatkov spreminja v zelo zmogljivo analitično platformo, ki omogoča razreševanje takšnih poslovnih problemov, kot so na primer:
Ko govorimo o Big Data platformah, potem analika v bazi podatkov, sodi v okvir infrastrukture za analizo podatkov (ob infrastrukturi za zajem podatkov in organizacijo podatkov). Ključni tehnologiji pri tem pa sta v Oracle bazi podatkov (opcija Oracle Advanced Analytics):
Z uporabo Oracle Advanced Analytics imajo uporabniki možnost odkrivanja skritih vzorcev v velikih količinah podatkov, odkrivanja novih informacij o podatkih, izdelave napovedi in v realnem času spremeniti gole podatke v takojšnjo akcijo. |
|
|
|
Bron @ SIOUG 2010
| Predavatelj | Naslov predavanja | Opis | |
| Luka Babnik (Koto) Igor Valte |
Finančno planiranje v sistemu Oracle e-Business Suite | Učinkovito finančno planiranje lahko organizacijam prinese vrsto izboljšav, ki jim omogočajo učinkovitejše izvajanje poslovnih procesov planiranja, hkrati pa prinašajo številne izboljšave in prednosti v poslovanju organizacije ter na drugi strani pripomorejo k zmanjševanju stroškov, izboljšanju delovanja, boljšemu izvajanju poslovnih procesov ter posledično pozitivno vplivajo na delovanje celotne organizacije. V predstavitvi bo predstavljena dobra praksa uporabe ERP sistema Oracle eBusiness Suite na področju finančnega planiranja v podjetju KOTO d.d., ki je bila vzpostavljena ob sodelovanju zaposlenih v podjetju in strokovnjakov iz podjetja BRON d.o.o. ter predstavljene ključne prednosti, ki jih je podjetje z uporabo novega načina finančnega planiranja v sistemu ERP pridobilo. |
|
| Uroš Drnovšek | Uporaba Oracle TimesTen & In-Memory Database Cache 11g v praksi | Kar nekaj časa je že preteklo odkar je baza TimesTen v Oraclovem naboru produktov. Naredili bomo pregled kakšne so njene funkcionalnosti v zadnji verziji 11g in kaj nam danes ta baza nudi. Praktični primer uporabe baze TimesTen bomo predstavili na primeru prenosa registra prostorskih enot (RPE), iz klasične Oracle baze v bazo TimesTen. Register prostorskih enot je med najpogosteje uporabljenimi registri v okviru državne uprave saj od nas državljanov država na mnogih obrazcih tako papirnatih kot interaktivnih zahteva tak ali drugačen naslov. Mnoge aplikacije v državni upravi obstoj naslova oz. hišne številke preverjajo s povpraševanjem na register RPE. Register sicer domuje na Geodetski upravi RS, njegova kopija namenjena distribuiranju podatkov pa je nameščena v okviru IT infrastrukture na Ministrstvu za javno upravo (MJU) in je sestavni del distribucijskega okolja Geodetske uprave RS. Podatki RPE so distribuirani v svet preko spletnega servisa. Na delovanje tega spletnega servisa pa se zanašajo mnoge aplikacije. Iz vsega zapisanega sledi, da mora biti odzivnost servisa izjemno hitra in razpoložljivost visoka vse to pa je predvsem odvisno od baze podatkov. Možno izpolnitev omenjenih zahtev smo videli z uvedbo baze TimesTen, kaj smo dejansko dobili pa boste izvedeli na predavanju. |
|
| Uroš Drnovšek | Premostitev omejitev standardnega Oracle replikacijskega mehanizma | V predavanju bomo predstavili izkušnje, ki smo jih pridobili pri vzpostavljanju sistema replikacije in transformacije atributnih in prostorskih podatkov iz produkcijskega okolja GURS v tako imenovano distribucijsko okolje. Distribucijsko okolje je namenjeno samo poizvedovanju po podatkih in zato omogoča nekatere poenostavitve v konceptu repliciranja podatkov, saj se na tabelah, ki so replicirane ne izvajajo DML operacije. Prostorski podatki (podatkovni tip SDO_GEOMETRY) prinašajo v sistem replikacije nekaj posebnosti in omejitev. Predstavljen bo koncept v PL/SQL-u razvite rešitve za replikacijo in nekatere podrobnosti sistema, ki obidejo Oraclove omejitve standardne replikacije na bazi Oracle 10g. Posebne rešitve: uporaba 'ON PREBUILT TABLE' materializiranih vpogledov; uporaba 'FOR UPDATE' materializiranih vpogledov; sistem za eksplicitno zaklepanje master tabel preko celotne logične transakcije, ki vsebuje v kodi tako vmesne COMMIT stavke kot tudi DDL stavke / namig: uporaba JOB-ov in PIPE-ov; sistem za vodenje tabele zgodovine sprememb master tabele na osnovi snapshot log-a; sistem za popolno osveževanje tabel z minimalnim časom nedosegljivosti tabele (< 1 sek); sistem za določanje pogojnega popolnega osveževanja; sistem za kontrolirano paralelno transformiranje in prepisovanje podatkov iz 6h obdelave na 40min. |
|
| Dejan Todorović Mojca Gros |
Uporaba prostorskih podatkov v sistemih za poslovno inteligenco | Eden osnovnih namenov sistema za poslovno inteligenco je podati odgovore na vprašanja, kot so koliko?, kdaj?, zakaj? ipd. Vključitev prostorskih podatkov v sistem za poslovno inteligenco omogoča uporabniku poiskati odgovor na še eno pomembno vprašanje, in sicer kje?. Poleg drugačnega načina prikaza poslovnih podatkov se lahko prostorski podatki uporabijo za bolj intuitivno filtriranje podatkov ? izbira države, občine, kupca itn. Obstaja tudi možnost bolj sofisticiranega filtriranja podatkov, kot je na primer izbira vseh trgovin, ki so na določeni razdalji od poljubno izbranega objekta na zemljevidu (lokacija, mesto, cesta, občina?). Na predstavitvi bomo prikazali dodane funkcionalnosti, ki jih prinaša uporaba prostorskih podatkov v sistemih za poslovno inteligenco, kot tudi težave, ki se lahko pojavijo pri integraciji, uporabi in vzdrževanju sistema. Predstavljeni bodo različni primeri uporabe prostorskih podatkov, ki so oziroma se lahko implementirajo v Oracle orodjih (OBIEE, MapViewer). |
|
| Mojca Gros | Urejanje dimenzij | V procesu izgradnje sistema za poslovno obveščanje pogosto pridemo do potrebe ročnega urejanja dimenzijskih podatkov, preden se le-ti prenesejo v podatkovno skladišče. Ročno definiranje višjih nivojev hierarhij je pogosta zahteva pri konsolidaciji podatkov, ki pridejo iz različnih podatkovnih virov. Primer je implementacija sistema za poslovno obveščanje v organizacijah, kjer imajo različne aplikacije lastno strukturo podatkov, ki jo je potrebno poenotiti na nivoju organizacije. Prav tako je pogosto potrebno dimenzijske podatke dopolniti na način, da ustrezajo različnim potrebam poročanja (uvedba skrajšanih ali enotnih nazivov, določen vrstni red prikazovanja podatkov, dodatna grupiranja podatkov in podobno). Na predavanju bo predstavljena rešitev za urejanje dimenzij, ki smo jo razvili v podjetju Bron, integracija z ETL procesom in z orodjem za poročanje (Oracle Business Enterprise Edition). |
|
Bron @ SIOUG 2011
| Predavatelj | Naslov predavanja | Opis | |
| Borut Korošin | Skriptni jeziki v JVM | Beseda "Java" nam v svetu razvoja aplikacij predstavlja par tehnologij: Java programski jezik in JVM (Java Virtual Machine). Jezik Java prevajalnik prevede v bytecode, ki se izvaja na JVM. JVM je postal ena od najhitrejših in najučinkovitejših platform za izvajanje programske kode. Pojavila se je nova generacija programskih jezikov, ki poskušajo doseči s poenostavljeno/drugačno sintakso večjo učinkovitost razvijalcev in po drugi strani obdržati performanse, skalabilnost in prenosljivost, ki jih omogoča JVM. Na hitro bomo pregledali nekaj teh jezikov pri čemer se bomo omejili na odprtokodne platforme. Na koncu pa bomo pogledali malo podrobneje jezik Groovy, njegove prednosti in slabosti v primerjavi z Javo. |
|
| Sašo Nebojša Potežica Borut Korošin |
Praktične izkušnje pri uporabi Oracle SOA 11g | Hitro, enostavno modeliranje, razvoj in ponovna uporaba storitveno usmerjenih aplikacij ter v končni fazi tudi nadzor nad njimi so prednosti, ki jih obljublja storitveno orientirana arhitektura (SOA). V ta namen Oracle ponuja paket SOA Suite 11g s katerim naj bi razvijalci ter uporabniki te prednosti izkoristili. Ker razvoj nikoli ni povsem brez zapletov, si bomo na predavanju ogledali težave na katere smo naleteli pri implementaciji ene izmed rešitev in kako smo jih rešili. |
|
| Mojca Gros Matej Kranjc |
Prej in potem - BI sistem | V vaši organizaciji ste vzpostavili sistem za poslovno obveščanje, vpeljali orodje za pregled in analizo podatkov. Podatki se redno polnijo v sistem, izvaja se integracija in čiščenje podatkov. Tehnično je projekt zaključen, zato, da bo uspešen pa mora služiti uporabnikom. V praksi vedno ni tako - sistem uporablja ozek krog uporabnikov, funkcionalnost naprednih orodij ni polno izkoriščena. Dober sistem za poslovno obveščanje mora zagotavljati prave informacije širšemu krogu poslovnih uporabnikov. Miselnost ?potrebujemo še eno poročilo? moramo spremeniti v ?kako postavimo pravo vprašanje?. Motivirani uporabniki se bodo tako naučili uporabljati vse samopostrežne in napredne možnosti, ki so jim na voljo. Na podlagi naših praktičnih izkušenj bomo v predavanju predstavili naše izkušnje pri gradnji BI sistemov. Prikazali bomo nekaj primerov dobrih praks in idej za boljšo izvedbo projektov. |
|
| Sandi Holub | Essbase? Zakaj pa ne! | V predavanju bo predstavljene razlike med Oracle Essbase in Oracle Business Intelligence (OBI) in primeri uporabe Oracle Essbase v praksi. Predstavljeni bodo načini prenosa podatkov z orodjem Oracle Data Integrator (ODI) v Essbase, prenosi podatkov med različnimi Essbase kockami, integracija s Planning aplikacijo in načini pregleda podatkov. | |
| Žiga Vaupot | Podatkovno rudarjenje v Oracle okolju | V zadnjih letih so uveljavila že mnoga orodja za podatkovno rudarjenje. Mnoga podjetja se namreč zavedajo vrednosti, ki se skrivajo v podatkovni zbirkah. Z uporabo različnih algoritmov napovedne analitike iščejo koristi v boljšem izkoristku svojih aktivnosti ob nižjih stroških. V Oraclovem svetu je podatkovno rudarjenje najti v bazni opciji Data Mining ter v orodju SQL Developer, kamor se je preselilo, iz predhodnih različic, samostojno orodje Data Miner. SQL Developer tako na primer omogoča lažje kreiranje procesov podatkovnega rudarjenja in razumljivejšo interpretecijo rezultatov. V predavanju si bomo na primerih ogledali osnovne koncepte podatkovnega rudarjenja v Oracle orodju in nekaj najbolj zanimivih primerov uporabe: 1. Napovedovanje (npr. najverjetnejši kupci izdelka, najverjetnejči uporabniki lojalnostne kartice) s pomočjo klasifikacije. 2. Segmentacija kupcev podjetja v skupine s podobnimi značilnostmi. 3. Analiza nakupne košarice za podporo up- in cross-sell marketinškim aktivnostim. |
|
Bron @ SIOUG 2009
| Predavatelj | Naslov predavanja | Opis | |
| Sašo Celarc | PL/SQL vmesnik do spletnih servisov sistema SPIS |
Večina razvijalcev in projektnih vodij, ki delajo na projektih za državno upravo se je že kdaj srečala z sistemom SPIS, ki ga državni organi uporabljajo za elektonsko upravljanje dokumentov, kot so vloge, odločbe, sklepi,... Običajno se je pred njih postavila zahteva, da je potrebno s tem sistemom komunicirati. To se je pogosto izvajalo z prenosi preko datotek, pošiljanjem e-pošte, ipd. Malokdo pa ve, da ima ta sistem vgrajen tudi vmesnik z imenom AppX, da deluje kot spletni servis. |
|
| Sašo Celarc Sandi Berk, Geodetski inštitut Slovenije |
Definicija slovenskih koordinatnih sistemov v Oracle Spatial | Modul Oracle Spatial je orodje za vodenje prostorskih podatkovnih zbirk. Omogoča shranjevanje prostorsko umeščenih podatkov in njihovo obravnavo in obdelavo s prostorskimi relacijami in operacijami (vsebovanost, pripadnost, presek ...). Med drugim ima definirane tudi različne geodetske koordinatne sisteme, ki so v uporabi v posameznih državah (ali delih držav). To omogoča tudi izvedbo transformacij med koordinatami v različnih koordinatnih sistemih. Slovenskega državnega koordinatnega sistema ni med preddefiniranimi; transformacije se običajno izvajajo v odjemalskih aplikacijah. Poleg tega se v Sloveniji postopoma uvaja novi državni koordinatni sistem, ki temelji na skupnem Evropskem koordinatnem sistemu (ETRS89). Tudi uradno je v rabi od 1. 1. 2008, in sicer v zemljiškem katastru. Zato se je pokazala potreba, da se v Oracle Spatial pravilno definirata tako stari koordinatni sistem (D48/GK ? Gauß-Krügerjeve koordinate: y, x) kot tudi novi koordinatni sistem (D96/TM ? transverzalne Mercatorjeve koordinate: e, n). S tem bodo omogočene transformacije med njima neposredno z orodjem Oracle. Za določitev pravilnih definicij teh koordinatnih sistemov smo združili moči Geodetski inštitut Slovenije s poznavanjem problematike koordinatnih sistemov z geodetskega vidika in Bron, d. o. o., s poznavanjem modula Oracle Spatial. Predavanje bo obsegalo geodetski vidik definicije koordinatnih sistemov in tehnični vidik definicije v Oracle Spatial, ki obsega prikaz strukture metapodatkovnih tabel, kjer se zapišejo parametri koordinatnih sistemov in transformacij med njimi in problemov, ki smo jih imeli pri tem. Izčrpnejša dokumentacija za to namreč ni dostopna. |
|
| Borut Korošin | Varnost spletnih storitev | Nadaljevanje lanskoletnega predavanja o varnosti in možnih varnostnih luknjah v spletnih storitvah. Pregled nekaterih modelov, mehanizmov in tehnologij za varovanje spletnih storitev. | |
| Sandi Holub | Sistemi za enkratno prijavo v spletne aplikacije - Java Sun OpenSSO Enterprise 8 | Predstavljena bo problematika enovite prijave (Single Sign On - SSO) v spletne aplikacije. Prikazana bo kratka primerjava sistemov za enkratno prijavo ter podrobnejši opis Sunovega odprtokodnega sistema OpenSSO Enterprise 8. Predavanje bo vsebovalo tudi demonstracijo SSO sistema iz prakse na spletnih aplikacijah napisanih v spletnih tehnologijah Oracle Mod_plsql in JavaServer Faces (JSF). | |
| Matjaž Zupan Dejan Todorović |
Oracle Data Integrator (ODI) in Oracle Warehouse Builder (OWB) - primerjava orodij | Pri implementaciji podatkovnih skladišč se vedno postavi vprašanje, katero orodje uporabiti pri implementaciji. Na osnovi praktičnih izkušenj bodo predstavljene glavne prednosti in pomankljivosti posameznih orodij. Predvsem bo poudarek na upravljanju (vzdrževanje, nadzor in nadgradnja) ETL procesov. | |
